GOZDNE DOGODIVŠČINE 2024/2025

Novo vrtčevsko leto, nove dogodivščine, izzivi, raziskovanja v gozdu in čudoviti naravi, ki obdaja vse naše hiše …

 

 

LEPILO NA DREVESU

“Našli smo lepilo, na drevesu, drevesno lepilo.” so otroci navdušeno delili odkritje. Pritegnila jih je smola in ustvarjanje se je hitro razcvetelo. Skupaj smo to lepilo poimenovali in ugotovili, da smola tudi diši. 

Vse kar so našli v bližini, so poskusili tudi zalepiti. Na deblu sicer ni ostalo dolgo prilepljeno, ko pa so začeli krasiti storže, so ti postali pisani, smola pa je postala zelo dobro lepilo. 

vzgojiteljica Dragana Jevtić 

 

                        MI GREMO NA MEDVEDA

Mi gremo na medveda. Na velikega medveda. In nič se ne bojimo. Zares prekrasen dan! – je odmevalo na travniku. Poljski palčki smo povabili mlajšo skupino – Vrtne palčke, ki niso v gozdnem timu – na potep. Igrali smo se igro Lov na medveda po isto imenski knjigi od Michael Rosen. Da smo ga našli smo prehodili visoko travo, globoko reko, lepljivo blato, temen gozd, snežni metež in temačno, ozko jamo.

Za spomin pa smo jim izdelali okna, na katera so lahko zalepili spomladanske rože, travo, pesek… vseskozi smo jih spodbujali, da se povzpnejo po hribovitem delu, po neravnem terenu…

                                                 

Otroci so se zelo dobro odrezali, večji so vodili mlajše in se povezovali. Spodbudili pa smo tudi vzgojiteljici, da se večkrat sprehodijo do gozda ali travnika in tam raziskujejo.

vzgojiteljici Nika Preložnik in Rebeka Kelbič

 

KAKO VELIKO JE DREVO? – razširitvene dejavnosti

V skupini smo merili drevesa in spoznali različne načine merjenja dreves. Dejavnost pa smo razširili z ustvarjalnimi, gibalnimi in raziskovalnimi dejavnostmi. Otroci so naredili odtise lubja s pomočjo voščenk in papirja in jih primerjali. Iz suhih vejic in listja so izdelali mini maketo drevesa.

                  

Organizirali smo tekmovanje »Kdo lahko preskoči obseg drevesa?« Z vrvico smo izmerili obseg drevesa in poskušali preskočiti krog. Raziskovali smo tudi, katere živali živijo na drevesu. Te razširitve so nam pomagale povezati merjenje dreves z drugimi področji: umetnostjo, gibanjem, matematičnimi spretnostmi in naravoslovjem.

vzgojiteljica Julija Potrebuješ

 

KAKO VELIKO JE DREVO?

Otroci so se pogovarjali, kako velika so drevesa, zato smo raziskovali … Drevesa smo merili z rokami, vrvico in s štetjem korakov. Otroci so objemali drevo in se prešteli, koliko otrok je bili potrebnih, da so ga objeli. Drevo so obkrožili z vrvico, nato pa smo dolžino izmerili z metrom. Otroci so se postavili stran od drevesa  in šteli korake do točke, kjer so še videli vrh drevesa pod določenim kotom. Merli smo tudi senco drevesa in primerjali s senco otrokove sence.

                               

Najbolj zanimiva jim je bila metoda merjenja s palčko. Tukaj se otrok oddaljuje ali približuje drevesu, dokler zgornji in spodnji konec palčke ni poravnan z vrhom in dnom drevesa, pri tem miži na eno oko. Ko smo izmerili korake od tam in do drevesa, smo dobili višino drevesa. Primerjali smo rezultate in ugotavljali, katero drevo je najdebelejše in najvišje. Pogovor je tekel o tem, zakaj so nekatera drevesa večja.

                                                      

vzgojiteljica Elma Dolenc

 

GOZDNI LABIRINT

V vrtcu smo imeli skupni projekt z naslovom Dialog s prostorom  – labirint (ustvarjalni gib), katerega so otroci poustvarjali na različne načine.

Ker je gozd okolje, kateri ponuja ogromno motoričnih izkušenj in ustvarjalnih možnosti, smo skupaj z otroci prišli do ideje, da bi labirint lahko prenesli tudi v našo gozdno igralnico. Odpravili smo se v gozd, kjer so otroci izdelali pot iz naravnih materialov (veje, storži, kamni, iglice), ki je vodila do »zaklada«.

                                  

Nato sva otrokom za dodatno spodbudo ponudili tudi material, katerega smo uporabili že pri ustvarjanju in poustvarjanju labirinta na igrišču, igralnici, hodnikih vrtca, da le-tega otroci uporabijo in poustvarijo tudi v gozdu. Otroci so ovili drevesa, izdelali labirint in se v njem igrali igro zaupanja.

                       

vzgojiteljici Tjaša Bizaj, Vesna Žitnik 

 

PLESNI POZDRAV POMLADI

Prvi pomladni dan smo letos pričakali z navdušenjem in otroško razigranostjo. Sonce je že prijetno grelo, v zraku pa je bilo čutiti svežino novega letnega časa. Narava se je prebujala, cvetlice so sramežljivo kukale iz zemlje in bolj ko smo se približevali našemu gozdičku, bolj so nas ptice s svojim petjem veselo pozdravljale. Da bi ta dan obeležili na prav poseben način, smo se z otroki zbrali pod mogočnim drevesom na jasi in zaplesali ples »Meditacija za drevesa« (A. Pesek).

                                 

Otroci so se prijeli za roke in v krogu zaplesali, njihovi koraki so sledili ritmu preproste melodije, medtem, ko se je veter nežno poigraval z njihovimi lasmi. Drevo, pod katerim smo plesali, se je zdelo, kot da nas posluša in se skupaj z nami veseli pomladi.

vzgojiteljica Monika Perhoč

 

GOZDNE OLIMPIJSKE IGRE

V mesecu februarju smo v Vijolični skupini raziskovali »Kako se giba moje telo?«
Preko različnih metod, aktivnosti, pripomočkov in oblik dela smo otroci spoznavali in doživljali športne aktivnosti predvsem skozi igro. V primerjavi z ustaljenim organizmom odraslega človeka, otroško telo namreč neprestano raste in se razvija. Na rast in razvoj pa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Tudi naš gozdiček je odličen naraven prostor, kjer se radi gibamo. In prav tam smo za zaključek izvedli gozdne olimpijske igre in doživeli igriv, razgiban dopoldan!

vzgojiteljica Monika Perhoč

SNEEEG 🙂

Na zimski februarski dan smo se otroci in vzgojiteljice skupine POLJSKI PALČEK odpravili na bližnji hrib sv. Jožefa. Tam so otroci uživali zimske radosti. Po hribu so se spuščali s pomočjo lopat, drugi otroci pa so se preizkušali v izdelovanju snežaka. V kolikor bo teta zima še kaj snega nasula bomo izlet ponovili!

                       

vzgojiteljica Nika Preložnik

 

GOZD, NAŠA IGRALNICA …

Otroci se pogosto igrajo domišljijske igre. Igre, ki se jih igrajo v igralnici, telovadnici,  smo prenesli tudi v gozd, naravo. V gozdu imajo tako na razpolago več materiala in s tem več zamisli za igro.

                   

Igre, ki se jih igramo so:

Poišči palice za čarobno palico. Otroci iščejo palice, ki jih lahko uporabljajo za čarobne paličice in si izmislijo urok.

Hoja z zaprtimi očmi: Otroci so pozorni na zvoke, podlago, postanejo pozorni na detajle, se sprostijo.

Tekmovanje v skokih: Otroci tekmujejo, kdo skoči dlje kot žaba ali zajček.

vzgojiteljica Julija Potrebuješ

 

KO NAS PRESENETI “VAV” ŠKATLA

V »vav« škatli nas večkrat v tednu počaka presenečenje. Škatla je polna idej, iger in zanimivosti za otroke, ki se dogajajo v gozdu. Otroke iz »vav«  škatle preseneti predmet iz narave, obvestilo, fotografija … ki nas nagovori k naslednjim aktivnostim:

Ustvarjanje iz naravnih materialov

• • Zgradi si hišico.
  • Ustvari slike iz listov, storžev, vejic in drugih gozdnih materialov.
  • Kipari z blatom, peskom.

Gibalne igre in izzivi

1. • Plezaj po hlodih in skalah.
   • Igra “Sledi živali” (otroci posnemajo gibanje različnih gozdnih živali).                             
   • Teci do dreves.

Senzorne in čutne aktivnosti

1. • Poišči različne teksture v gozdu (hrapavo, gladko, mehko, trdo).
   • Vonjaj in prepoznaj gozdne vonje (mokra zemlja, listje).

Pripovedovanje zgodb

1. • Pripoveduj pravljice o gozdu in njegovih prebivalcih.
   • Izmisli si lastno zgodb na podlagi opazovanj v gozdu.

Ekološka ozaveščenost

1. • Skrbi za živali (na drevo namesti ptičjo hišico).

Gibalne dejavnosti

• Plezaj po drevesih – krepitev ravnotežja in moči.
• Teci čez naravne ovire – skakanje čez veje, tekanje med drevesi.
• Gozdni poligon – Premagaj različne izzive, npr. hoja med drevesi, preskakovanje korenin.

 

vzgojiteljica Elma Dolenc

 

RAZVRŠČANJE VEJ

Z otroki smo se odpravili na sprehod do bližnjega gozda. Pot nas je vodila ob potoku navzgor. Ko smo dosegli naš cilj-gozd, smo skupaj iskali veje različnih velikosti in debelin. Te smo nato po naših zmožnostih, saj smo najmlajši oddelek, tudi razvrščali glede na lastnost dolžine- na en kup smo zlagali krajše veje, na drug kup pa daljše.

                              

Ob tem sva obe strokovni delavki oddelka opazovali otroke in videli, da jim gozdni teren ponuja neskončno možnosti za raziskovanje, igro in gibalni razvoj.

vzgojiteljica Andreja Ahačič

 

LUKNJE V ZEMLJI

Na sončen zimski dan smo se odpravili do bližnjega gozda in se najprej ustavili na njegovem robu, na travniku. Tam smo premagovali za nas še zahtevne ovire, ki jih ponuja neraven teren, stopali smo čez veje, po travi, kamnih, zemlji. Namenili smo se poiskati luknje v zemlji, ki služijo kot skrivališča in domovi različnih živali.

   

Pri tem so otroci nežno odstirali rastje, da smo lahko pokukali v same luknjice. Otroci so med dejavnostjo razvijali tako grobo kot fino motoriko, urili so socialne veščine (sodelovanje), skupaj smo tudi poimenovali, kar smo videli na terenu.

vzgojiteljica Tjaša Laibacher

 

NASPROTJA

Na sprehodu smo z otroki odkrili novo pot, za katero nismo vedeli kam pelje. Naša radovednost nam ni dala miru, zato smo se odločili, da pot raziščemo. Prišli smo do sončne jase, kjer so otroci na tleh zagledali veliko površino mahu. Takoj se je začelo raziskovanje. Mah so spoznavali na različne načine: s tipanjem, skakanjem, tudi usedli so se nanj.

   

Otroke sem vprašala kakšen je mah na dotik in enoglasno so odgovorili, da je mehak. Dobili smo nov izziv in začeli odkrivati nasprotja (mehko-trdo, dolgo-kratko, gladko-hrapavo, veliko-majhno, votlo-polno, ploščato-okroglo).

Otroci so navdušeno raziskovali, iskali naravni material, tipali, ga med seboj primerjali, odkrivali, se igrali, pridobili nove izkušnje, se pri tem zabavali in se tudi nekaj novega naučili.

vzgojiteljica Mojca Kepic

 

IGLICE ZA ČAJ

Mrzel zimski dan smo se odpravili v gozd z namenom, da opazujemo drevesa. Spoznali smo, da je večina dreves brez listja, zelena so bila samo drevesa z iglicami. Otroci so že vedeli, da je to drevo smreka. V bližini je raslo tudi nekaj jelk, zato smo si veje obeh dreves natančno pogledali in iskali podobnosti in razlike.

Že v vrtcu smo iz knjige izvedeli, da iz smrekovih iglic lahko skuhamo zdravilen čaj, poln vitaminov. Ker smo sedaj dobro poznali razliko med jelko in smreko smo nabrali smrekove iglice in jih prelili z vročo vodo, ki smo jo v toplih steklenicah prinesli s seboj.

                                                                 

Medtem, ko smo čakali, da bo čaj narejen, smo raziskovali gozd. Topel čaj iz smrekovih iglic nam je pogret trebuščke. Otroci so ugotovili, da je zelo dober.

                                                                  

vzgojiteljica Saša Pintar

 

KAM Z OREHI?

V skupini so nam začeli ostajati orehi, zato smo jih uporabili za pripravo pogač za ptice. Otroci so bili pri tem aktivni, sodelovali so pri vseh delih priprave, od tolčenja orehov, do prelaganja in prelivanja s kokosovim maslom. Ko so se pogače v modelčkih strdile, smo jih obesili na drevo na našem igrišču. Tako smo poskrbeli za naše ptice tudi v zimskem času.

                                                     

Ostanke orehov pa smo nesli ob rob gozda ter jih položili ob debla dreves. Kdo jih bo pojedel? Mogoče veverice, mogoče pa katera druga žival. Važno, da nismo hrane zavrgli in smo z njo pocrkljali živali.

                                                        

vzgojiteljica Alenka Gartnar

 

KDO BO NAŠEL ZLATI ŽELOD?

V jesenskem času smo spoznali pravljico Zlati želod. Spoznavali  smo naravni material in ga iskali v gozdu. Spoznavali smo čutilo za tip in naše občutke pri tipanju različnega naravnega materiala (ježice, storži, lubje, kostanj, želod). Z njim smo se igrali, sestavljali in gradili tako v gozdu kot tudi v gozdnem kotičku, ki smo ga izdelali v igralnici. Podali smo se tudi na lov za zlatim želodom, ki nas se pripeljal do votline na drevesu.

                                              

Otroci so se spraševali ali v tej votlini živi veverica. V gozdu smo prepevali tudi jesenske pesmi in naraven material uporabili namesto inštrumentov. Gozd smo prenesli tudi v igralnico, kjer smo izdelali čutno pot, ustvarjali z naravnim materialom in se ves čas igrali le z naravnim materialom. Uporabili smo ga tudi v kotičku kuham.

                                          

vzgojiteljica Ana Tadl

 

SEM RES SAMO PALICA?

Nekega dopoldneva smo se otroci iz Vijolične igralnice vrnili iz gozdička, ko smo v garderobi opazili nenavadno palico. Na njej je pisalo Palčič. Zraven je bilo priloženo pismo, kjer smo izvedeli potrebne informacije. Prva naloga iz pisma se je glasila, naj gremo v vrtčevsko knjižnico in tam poiščemo knjigo Palčič. Radovedno smo odprli prvo stran knjige in začeli poslušati zgodbo o Palčiču, ki v drevesu živi s svojo družino. Nekega dne ga zamenjajo za navadno palico in tako potuje iz rok v roke otrok, pobere ga pes, odnese ga reka … Palčič se odpravi na vznemirljivo potovanje, ki traja skozi celo leto in vse letne čase, dokler mu na koncu sam Božiček ne pomaga prit nazaj domov, v drevesno duplino k svojo družini.

Odločili smo se, da raziskujemo, kaj vse lahko počnemo s palico in idej za igro z njo je bilo neskončno. Palica je tako postala žaga, kosilnica, inštrument, pripomoček za kuhanje, čopič za risanje in celo čopič za lakiranje nohtov. 🙂

Primerjali smo jih po velikosti, izdelovali različne oblike iz njih, celo Palčiča in njegovo družino smo ustvarili in tako izvedli predstavo o njegovi pustolovščini. Zgodba nas je tako očarala, da jo znamo že na pamet in jo radi povemo naglas, še posebej, ko smo v našem gozdičku.

                                   

Tudi vas povabimo v gozd in če boste dovolj pozorni, lahko tudi vi srečate Palčiča in njegovo družino.

vzgojiteljica Monika Perhoč

 

UMETNINA Z NARAVNIM LEPILOM

Med raziskovanjem gozda in igro s palicami smo našli novo umetnino, ki jo je ustvarila narava.

Najprej smo si jo očarano ogledali. Hitro smo ugotovili, da je listek prilepljen z naravnim lepilom.

                                                         

Takoj smo se začeli pogovarjati, kako se je to zgodilo. Otroci so po kratkem razmisleku hiteli razlagat, da je zunaj mraz, ki je poskrbel za čarovnijo. 

vzgojiteljica  Dragana Jevtić 

 

PALČEK POHAJALČEK

V gozd smo se tokrat odpravili s knjigo v nahrbtniku.

Naslov knjige je Palček Pohajalček, avtorice Brigitte Weninger. Palček Pohajalček je odšel na sprehod v gozd.. Zadel je ob vejo in glej … kapica mu je padla z glave in obležala na tleh. In kaj se je zgodilo? Kapica se je spremenila v hišico za gozdne živali.

                            

Pravljico smo prebrali v gozdu, po prebrani pravljici pa smo naredili hišice iz vejic, listkov, storžev in drugih naravnih materialov.

                                       

Kdo ve, morda pa bo ena od teh hišic postala pravi dom za gozdne živali.

vzgojiteljica  Barbara Bečan Soklič

 

GOZDNI KOTIČEK V NAŠI IGRALNICI

Gozd je okolje, katero ponuja otrokom nešteto senzomotoričnih dražljajev, motoričnih izkušenj in ustvarjalnih možnosti.

Na sprehodu smo raziskali pot, katera nas je pripeljala v bližnji gozd, kjer smo skupaj nabrali vse kar smo v njem našli in odnesli s seboj v vrtec. Naraven material smo spoznavali in raziskovali z lupami, preko igre, različnih manipulacij, hkrati smo spodbudili vsa čutila (vid, tip, vonj, sluh, okus – kuhanje in poskušanje kostanja). Na podlagi interesa otrok smo oblikovali tudi kotiček, v katerem otroci razvrščajo material, ustvarjajo slike z njim ter ponavljajo pesmi. Izdelali smo ropotulje iz različnih naravnih materialov na željo posameznega otroka iz katerega so izvabili različen zvok. Otroci so z izdelanimi inštrumenti (ropotulje, palice, kamenje) zelo hitro usvojili novo pesem, zato bo učenje in ponavljanje nadaljnjih pesmi potekalo na ta način.  Prav tako smo naraven material izkoristili za praznično ustvarjanje.

                      

V prihodnosti se bomo še bolj posluževali sprehodov in igre v gozdu, kjer bodo otroci spoznavali različne predmete, pojme, se urili v raziskovanju ter opazovanju, razvijali jezikovne in socialne sposobnosti (kakovostne interakcije med njimi) ter se sprostili in nadihali svežega zraka. V kotičku pa bomo skupaj spreminjali material glede na letni čas in njihove potrebe.

                             

vzgojiteljici Tjaša Bizaj in Vesna Žitnik

 

KAJ SE SKRIVA V SHRAMBI TETE PEHTE?

Ljudje smo z zdravilnimi rastlinami povezani že od davnih časov. Njihove koristne sestavine uporabljamo za ohranjanje in povrnitev zdravja ter dobrega počutja. Nekoč so tudi naše babice in dedki nabirali zdravilne rastline in zelišča, s katerimi so si lajšali bolečine in različne vrste obolenj. V današnjih časih pa je zaradi hitrega tempa življenja, vse to nadomestila kemična industrija.

Strokovne delavke vrtca Tržič smo v letošnjem šolskem letu, v okviru strokovnih tematskih aktivov, oblikovale projekt, kjer želimo preko celega leta spoznavati zdravilne rastline in zelišča, ter njihovo korist, ki je že skoraj pozabljena. Pridobljeno znanje pa bomo lahko delile med otroke, ki bi na prijeten in praktičen način spoznavali naravo in tako navezovali tesnejši stik z njo.

               

V začetku projekta smo k sodelovanju povabile upokojeno vzgojiteljico Majdo Pintarič, ki je prava poznavalka na področju zdravilnih rastlin. Pripravila nam je zanimivo delavnico, kjer smo vodeno spoznavale in nabirale rastline. Nabrane rastline smo odnesle v igralnico, kjer smo si jih še podrobneje ogledale in spoznale njihove zdravilne učinke in možnosti uporabe v različnih pripravkih. Med nabranimi rastlinami se jih je hitro znašlo kar nekaj, kljub temu, da je zunaj že precej hladno. Tako smo spoznale zlato rozgo, rman, hren, trpotec, kurja črevca oziroma navadno zvezdico, regačico, kromirjevko ali smdljivko in regrat.

                           

Ko smo se vrnile, smo se pogrele še z zeliščnim čajem in kot zanimivost ugotovile, da večina od nas sploh ne zna pravilno pripraviti čaja. Zelišča je potrebno pred uporabo čim bolj zdrobiti. Na liter vode je dovolj, da dodamo 4 čajne žličke čaja. Vodo segrejemo vsaj na 80˚  C in z njo prelijemo zelišča. Posodo s čajem obvezno pokrijemo, saj tako tako eterična olja ostanejo v čaju. Pustimo stati 10 do 15 minut, čaj precedimo in tako je pripravljen za uživanje. Ostanek zelišč lahko še enkrat prelijemo, vendar s pol manjšo količino vode.

                        

Ob koncu delavnice pa smo skupaj izdelale še smiljevo mazilo, ki po ljudskem izročilu pomaga pri celjenju ran, opeklin in brazgotin, obenem pa pomlajuje kožo.

Nad celotnim potekom delavnice smo bile navdušene. Pridobile smo veliko novega znanja ter ugotovile, da je narava res čudovita in nikoli dolgočasna, saj se ves čas spreminja in nam nudi veliko bogastva.

Zapisala Brigita Dobre

 

KAM JEŽEK TEKA, TEKA?

Mali ježek teče čez travnik in nekaj išče. Le kaj bi to bilo? To so bodice. Ojoj, hitro mu jih pomagajmo najti, da bo spet pravi ježek.

                                                                             

Tako smo se najmlajši otroci iz skupine Cvetlični palček odpravili v bližnji gozdiček in pomagali ubogemu ježku. Poiskali in nabrali smo različne palice ter jih uporabili za bodice, ki bodo ježku pomagale pri nabiranju jabolk in hrušk. Da pa je bil ježek še bolj vesel smo mu na koncu zapeli jesensko pesmico: Ježek teka, teka.

Vzgojiteljica Brigita Dobre

 

NAŠ DAN V GOZDU

Da pridemo do naše gozdne igralnice se moramo sprehoditi po gozdni poti in preskočiti majhen potoček. Ker nam je na poti večkrat vroče si pred igralnico poiščemo prostor kamor si lahko obesimo jakne. V gozdni igralnici pa se največkrat igramo prosto igro, otroci si sami poiščemo prostore, ki so nam najbolj všeč. Danes smo si izbrali gugalnico, ki smo jo kasneje spremenili v ravnotežnostno desko. Nabrali smo tudi palice in jih razvrstili po velikosti, barvi in debelini. Ko pa se poslovimo od gozdne igralnice si naše čevlje najlažje očistimo na velikem travniku.

                                                             

vzgojiteljici Nika Preložnik in Rebeka Kelbič

 

 

               2023      2024    

 

GOZDNI DAN

Tako, kot že mnogokrat v tem vrtčevskem letu, smo se tudi v torek s prijatelji iz Mint igralnice odpravili v naš gozdiček. Pred nami je bil prav posebni, gozdni dan. Najprej smo sledili Zverjaščevim stopinjam, ki so nas vodile do živali iz istoimenske pravljice.

Prav vsaka je za nas imela nalogo: zgradili smo hiško za miško, lovili ravnotežje po kačji sledi, oponašali sovo, izdelali košat lisičji rep, nazadnje pa z blatno barvo naslikali čisto pravega Zverjasca.

Sledilo je zasluženo kosilo na jasi in počitek ob robu gozda. Ko bi vi vedeli, kako dobro se spi pod krošnjami!

Zapisala vzgojiteljica Manja Japelj

 

GOZDNA PRAVLJICA

Na srečanju gozdnega tima našega vrtca smo se spopadli z izzivom. Izžrebali smo iztočnice (predmet, kraj, osebo, čas, čustvo …), ki smo jih nato brez usklajevanja izmenično povezovali in spletli v dve pravljici. 

VISOKI PALČKI

V deželi praproti so živeli visoki palčki. Visoki palčki so bili veseli tudi med jesenskim listjem. Živeli so na drevesih in nosili barvaste kapice. Vsako soboto so šli v hribe in s seboj vzeli različne pripomočke. Kadar so bili žalostni, so se odpravili na travnik, kjer so iskali travniške živali. Na rečnem obrežju pa kukali pod kamne. Pod kamni je bila mehka mivka in s pomočjo palic so po njej risali in ustvarjali najbolj čudovite podobe. Kasneje so se spočili v gozdu in se veselili vseh živali, ki jih bodo srečali. 

GOZDNE VILE

V gozdu vile plešejo svoj čarobni ples. Medtem odkrijejo, da je na bližnjem hlodu zaprta skrinja. Odprejo jo in notri najdejo zlat papir z napisom. Poiščite čarobni list v deželi praproti. Srečno! Stojijo na obrežju reke in razmišljajo … in razmišljajo … Odločijo se, da grejo na pot, vendar pa so se izgubili v jesenskem listju, ki je padalo z dreves. Med njimi se je skrivalo polno živali – majhnih in velikih … Spoznajo, da čarobnega lista tu ne bodo našli, zato se odpravijo na hrib in najdejo rastlino s čarobnim listom. Ta rastlina je imela čarobno moč. Ko si jo zaužil, si se v trenutku znašel na cvetočem travniku. 

vzgojiteljica Dragana Jevtić

 

KAKO DIŠI GOZD?

Čeprav smo najmlajši in so naše male nogice komaj samostojno zakorakale, smo vseeno aktivni raziskovalci travniškega in gozdnega sveta.
Kadarkoli smo obiskali travnik ali gozd, smo ga zaznavali s svojimi čutili ter spoznavali njune lastnosti.
Očarale so nas rumene rožice na travniku, ki so se tekom naših obiskov skrivnostno spremenile v puhaste lučke. Najbolj nam je bilo všeč, ko smo jih lahko pihali in opazovali, kako semena plapolajo po zraku in nas žgečkajo po nosu.

                                           

Ste se kdaj vprašali kako diši gozd? Tudi nas je to zanimalo, zato smo skupaj s starši odhiteli v gozd in pri tem ugotovili, da ima na to vprašanje vsak svoj odgovor. Preko zgodbe Kako diši gozd? smo se podali v gozdni svet in se pri tem prelevili v gozdne detektive.

                     
vzgojiteljica Monika Perhoč

 

ODPADKI SODIJO V KOŠ

Že stari rek pravi, da na mladih svet stoji. Pomembno je, da že najmlajšim privzgojimo navade in vrednote, ki bodo rasle z njimi. Ena takšnih je vsekakor skrb za naš planet. Skupaj z otroki smo se odločili, da očistimo gozd v bližini našega vrtca. S seboj smo vzeli vrečko, kamor smo odlagali najdene odpadke. Videli smo, da ljudje še vedno veliko smeti odlagajo kar v gozd in ne v za to namenjene kontejnerje. Ob pobiranju smo se pogovarjali o pravilnem ravnanju z odpadki, kakšne so posledice metanja odpadkov v gozd …  Pobiranje nam je predstavljalo druženje, zabavo in hkrati smo opravili še dobro delo. Poskrbeli smo tudi za polžke, katere smo sproti umikali iz poti na bolj varno mesto med grmičevje.

Mi se bomo zagotovo vedno trudili, da bomo naravo pustili takšno, da se bomo v njej dobro počutili mi, drugi ljudje, živali in vse rastline.

vzgojiteljici Ana Marija Kuhelj in Klavdija Borič

 

MALI RAZISKOVALCI

V mesecu maju smo postali pravi raziskovalci. Raziskovali smo travnik in gozd. Spoznavali smo različne rastline, največ pozornosti pa smo namenili manjšim travniškim in gozdnim živalim. V pomoč pri raziskovanju so nam bili naravoslovni pripomočki, kot so lupe, posebne posode za živali in pincete. Najraje smo raziskovali kar z rokami. Otroci so ob iskanju in spoznavanje živali res uživali. Pri raziskovanju nas nismo zmotila mokra gozdna tla in visoka trava temveč so našo radovednost še povečala. Prav vsaka najdena žival je otroke razveselila. Našli smo mravlje, deževnika, polža, pajka. Na travniku pa tudi hrošča, mravlje, kobilice, metulja. Spoznali smo tudi nekaj pesmi o najdenih živalih in se igrali igre posnemanja gibanja najdenih živali.

                          

vzgojiteljica Ana Tadl

 

TRAVNIŠKE SLIKE

Ob lepem in sončnem vremenu smo se z našimi najmlajšimi odpravili do travnika. Tam smo opazovali pisan in cvetoč travnik. Za otroke sva pripravili okvir iz tršega papirja in nanj nalepili samolepilno folijo. Vsak otrok je dobil svoj okvir in na folijo prilepil različne cvetove, liste, stebla, ki so jih našli na travniku. Slike smo izdelovali, kar na blazini ob travniški potki. Nastale so res lepe in zanimive travniške sike, ki smo jih nato razstavili v našem vrtcu.

                      

vzgojiteljica Ana Tadl

 

KAM TEČE VODA?

Tudi najmlajši otroci iz vrtca Tržič smo zadnje mesece s pomočjo »bibe« pričeli raziskovati okolico. Sprva so bili naši pohodi krajši, sedaj pa razdalje iz dneva v dan podaljšujemo. Danes zmoremo prehoditi pot do gozdne jase in bližnjega travnika.
Ker je v naši skupini trenutno aktualna tema » Kam teče voda?» smo več pozornosti posvetili raziskovanju vode.

Pot nas je vodila mimo večjih in manjših luž in prav v vsako smo skočili in opazovali pljuskanje vode. Našli smo tudi manjši potoček, ki žubori ob cvetočem travniku. Vanj smo vrgli nekaj kamnov in opazovali vodno potovanje travne bilke. Zanimalo nas je ali v njem plava tudi kakšna ribica? Sonce nas je že pošteno ogrelo, zato smo sezuli škornje in nogavice, ter se sprehodili po drobnih kamnih in sveže pokošeni travi. Uf, kako nas je žgečkalo v podplate. 😊

vzgojiteljica Monika Perhoč

 

OČISTIMO GOZD

V skupini Sončni palčki smo se odločili, da bomo očistili gozdiček v bližini vrtca. Oborožili smo se z rokavicami in vrečami in odšli v gozd. Našli smo veliko smeti in jih odnesli v velike zabojnike pred vrtcem. Bili smo ponosni nase, ker smo tako poskrbeli za čisto okolje in bomo sedaj lahko v čistem gozdu raziskovali naprej.

vzgojiteljica Tina Bergant

 

GLINA IN GOZD

V vrtnem palčku smo si v gozdu nabrali različne naravne materiale in si okrasili glineno podlago. Poskrbeli smo, da so naše podlage čim bolj raznolike, kot smo si tudi mi. Ko smo vsi okrasili podlago, smo materiale med seboj primerjali. Nekateri so si izbrali gladke paličice, drugi bodeče iglice. Med drugimi so našli tudi ptičje perje, kamenje in suho in sveže listje.  Pri okraševanju pa smo tudi ugotovili, da se na glineno podlago bolje primejo gladke paličice, kot hrapavi storž.

                                  

vzgojiteljica Rebeka Kelbič

 

ZVOK PTIC

V oddelku smo veliko pozornosti namenili poslušanju zvokov narave, predvsem zvokom ptic. V ta namen smo se vse dni v tednu odpravili v bližnji gozd. Otroci so postali konec tedna bolj pozorni na oglašanje ptic in nekatere tudi prepoznali. Ptice smo prepoznavali tudi preko fotografije. Otrokom se je dejavnost zdela zanimiva, predvsem pa jim je nudila sprostitev.

 

vzgojiteljica Julija Potrebuješ

 

ALI ME ŽELIŠ SPOZNATI?

Najboljše in najbolj trajno učenje je preko osebnih izkušenj. Tako smo v okviru strokovnega tematskega aktiva strokovne delavke vrtca Tržič načrtovale in oblikovale skupni projekt, z naslovom: Ali me želiš spoznati? Otroke smo preko celega leta z različnimi dejavnostmi usmerjale k opazovanju živali, jih o njih poučile ter jim pokazale, kako z njimi pravilno rokovati, saj je vse to pomemben dejavnik začetnega naravoslovja.

                                  

K sodelovanju smo povabile biologinjo, ki nam je predstavila posebne živali in sicer posebne zato, ker se pred njimi največkrat razvijejo različni predsodki, kot sta strah ali gnus. Na začetku smo se z izzivom, kako premagati strah pred določeno živaljo, soočile strokovne delavke. Imele smo možnost neposrednega stika z njimi. Na koncu smo ugotovile, da je bil strah neutemeljen. Iz tega smo se naučile tudi, da moramo otrokom omogočiti, da živali čim bolj spoznajo, so z njimi čim večkrat v stiku in da vzgojitelji otroke z lastnim zgledom navajamo na spoštljiv in pozitiven odnos.

                                             

Otroci so bili pri vseh dejavnostih zelo aktivni. Živa narava jim je vedno zanimiva in blizu. Za nekaj časa smo si živali tudi sposodili in z njih skrbeli v igralnicah. Skrb za živali ni bila zahtevna, zato so otroci lahko ves čas sodelovali pri menjavi stelje, skrbeli so, da so imele dovolj hrane in vode ter z njimi tudi rokovali. Za otroke in strokovne delavke je bilo srečanje prijetna in nepozabna izkušnja.  

vzgojiteljica Brigita Dobre

 

VISOKA GREDA

Naša okolica je obdana z obilo zelenega okolja in prav na otroškem igrišču smo določili, kje bo stala naša visoka greda. Skupina otrok z vzgojiteljicama Elmo in Julijo, se je odločila, urediti gredico in k sodelovanju povabila hišnika. Hišnika sta nam naredila visoko gredo, naša naloga pa je bila, da odidemo v gozd po veje – za izolacijo grede. Dejavnost je vključevala pogost obisk gozdov.

vzgojiteljica Elma Dolenc

 

ISKANJE MALIH GOZDNIH ŽIVALI

V gozd smo se odpravili z namenom, da smo pozorni na male gozdne živali, ki jih bomo imeli priložnost srečati in opazovati. Našo pozornost je najbolj pritegnil polž lazar v črni opravi, ki smo ga opazili na gozdnih tleh in nato opazovali njegovo gibanje. V tem času je zlezel na drevo in otroci so se spraševali, le kje je njegov dom-morda na vrhu drevesa ali v mali luknji na dnu debla?

Tako smo predvsem spoznavali, kje lazar pravzaprav živi, kako se giba in kaj potrebuje za preživetje. Ob tem smo se učili tudi o primernem ravnanju z živalmi in o spoštljivem odnosu do živalskih prijateljev.

vzgoiteljica Tjaša Laibacher

 

KAJ PLAVA IN KAJ POTONE?

Otroci iz skupine Tulipan, stari od dve do štiri leta vsaj enkrat tedensko obiskujemo našo gozdno igralnico. Ob današnjem obisku gozdne igralnice nas je čakalo presenečenje. Ugotovili smo, da je močno večdnevno deževje spremenilo strugo vodotoka v bližini. Skozi našo igralnico je sedaj tekel pravi potok.

                                           

Čakal nas je izziv in raziskovanje fizikalnih pojmov. Ugotavljali smo, kateri material potone in kateri plava. Otroci so naredili ladjice iz lubja, listja in jih spuščali po potoku. Pri tem so bili zelo aktivni, zvedavi in ustvarjalni.

vzgojiteljica Andreja Ahačič

 

SOČUTNI PALČEK

Z otroci iz skupine VRTNI PALČEK smo obiskali bližnji gozd kjer smo iskali SOČUTNEGA PALČKA. Njemu bi zaupali vse naše težave, skrivnosti in prigode. Ker ga po dolgem iskanju nismo našli sem otrokom dala izziv, da ga izdelajo sami. Otroci so imeli na voljo ves naravni material od vejic, storžev, majhnih kamenčkov, listja … Pri izdelavi palčka so uporabili vso svojo domišljijo, znati so se morali dogovoriti kaj bo kdo delal, kakšen material bodo uporabili, kam bodo kakšen material položili …

                              

       

Ko so otroci končali s delom so izrazili željo, da se k palčku še vrnemo in mu zaupamo kakšno našo prigodo.

vzgojiteljica Nika Preložnik

 

BARVE OKOLI NAS

V skupini Poljski palček utrjujemo barve in ugotavljamo, kakšna barva nastane, če jih pomešamo med seboj. Na obrobju gozda smo prebrali pravljico o volku, ki je hotel spremeniti barvo. Nato pa smo si zadali nalogo, da pozorno opazujemo, katere barve lahko najdemo v naravi. V gozdu so otroci opazovali, iskali in našli različne barve: belo, roza, rumeno in vijolično rožo, zelene liste, travo, rjavo blato, storže, palice in deblo, modro nebo, rdečo rožo in markacijo ter raznobarvne kamne (bele, sive, oranžne, roza, vijolične, rjave), ki smo jih tudi nabrali in jih odnesli v vrtec

Ugotovili smo, da barv ne najdemo samo doma, v vrtcu, na cesti ali na oblačilih, ampak jih najdemo tudi v naravi. Barve so povsod okoli nas.

Vzgojiteljica Mojca Kepic

 

KAKO BI LAHKO STRLI LEŠNIK?

Z otroki smo obiskali našo gozdno igralnico, kjer so otroci med igro in raziskovanjem naleteli na zanimiv plod, za katerega smo ugotovili, da je lešnik. Na pobudo otrok smo se odločili, da ga bomo strli in si ogledali notranjost. To nam je bilo v izziv, saj smo preizkušali različne tehnike in skozi tipno zaznavanje spoznavali tudi pojme kot so trdo, mehko ter z našimi inovativnimi idejami reševali problem. Na koncu smo prišli do odločitve, da lešnike najlažje stremo kar s trdim naravnim materialom-kamnom.

 

Zapisala vzgojiteljica Tjaša Laibacher

 

DREVESNA UČNA POT

V naši gozdni igralnici smo z otroki starimi od dve do štiri leta naredili drevesno učno pot. Sprehodili smo se skozi del gozda in z rdečim trakom označili zanimiva drevesa, si ogledali njihove značilnosti (tipali lubje, ogledali smo si listje) in si skušali zapomniti njihova imena. Na ta drevesa smo z vrvico pritrdili deščice z vžganimi imeni dreves.

Zapisala vzgojiteljica Andreja Ahačič 

 

UPORABA ČUTIL V NARAVI

V naravi smo zelo radi, saj so gozdovi, travniki in bližnji hribi idealni kraji za otroško razposajenost, radovednost in domišljijo. Ko otroku približamo naravo, hkrati poskrbimo za njegovo duševno počutje in fizično zdravje. Tokrat smo se osredotočili na uporabo naših čutil. V gozdu smo si naredili čutno pot: hodili smo po podrtih drevesih, čez veje, ki smo jih sami nabrali, v hrib, po koreninah, po večjih kamnih, po zemlji … Tipali in ogledovali smo debla dreves in jih poskušali objeti. Skupaj z otroki smo ugotovili, da ima vsako drevo drugačno deblo, lahko je hrapavo, gladko, mehko in mokro. Tudi zemljo, po kateri smo hodili, smo pogledali, potipali, povohali in ugotavljali, kakšna je. Otroci so ugotovili, da je lahko gladka, groba, mehka, suha, trda ali celo bode.

Otroci tako uporabljajo vsa svoja čutila pri gledanju, opazovanju, prepoznavanju, tipanju in vohanju.   Vzgojiteljica Mojca Kepic

 

ZVOKI NARAVE

Otroci se radi učijo in radovednost je v njihovi naravi. S sodelavko opažava, da bivanje v gozdu pomirjujoče vpliva na otroke. V gozdu je veliko manj konfliktov in domišljija lahko zacveti. Otroci v gozdu pridobivajo znanje z raziskovanjem in opazovanjem, pri čemer uporabljajo vsa čutila. Naša okolica ponuja veliko gozdnatih in travnatih površin, zato smo se v skupini dogovorili, da vsaj 2x tedensko obiščemo gozd. Vsakič si zadamo nalogo v gozdu, ki je poimenovana po dnevu v tednu, npr. »Gozdni četrtek« Tokrat nas je »Gozdni četrtek« razveselil z nalogo, da pozorno prisluhnemo zvokom narave. Ustavili smo se pred velikim drevesom in dvakrat sem potolkla z dlanmi po deblu in takoj zatem še trikrat podrsala z dlanmi po njem. Otroci so ritem ponovili. Izmislili smo si še nekaj drugih. 

                                             

vzgojiteljica Julija Potrebuješ

Gozdni dan v Enoti Križe 

Smo Rdeča igralnica in redno zahajamo v gozdiček. Ker nam je tam tako zelo všeč, smo tja povabili tudi druge otroke iz naše enote. Odzvalo se je kar šest oddelkov, katerih otroci so izdelali gozdne vstopnice in gozdno zastavo.

Skupaj smo se odpravili v gozdiček, kjer smo se zabavali ob petih različnih dejavnostih, spoznavali užitne rastline in si pripravili gozdne sendviče.

                                                          

                            

vzgojiteljica Aleksandra Bohinc Lipovec

 

GOZD = NARAVNI POLIGON

   

V gozd smo odšli, da izkoristimo gozd kot naravni poligon. Najprej smo izvedli različne elementarne igre, otroci so tekli okrog dreves, se skrivali za njimi, jih objemali. Podrta drevesa in štore smo izkoristili za naravni poligon. Otroci so pri gibanju zelo uživali in tudi sami iskali nove poti pri reševanju gibalnih izzivov.     

                       

vzgojiteljica Tina Bergant                                                            

              

LAND ART povezuje

V sodelovanju s KUD Artiv smo obiskali bližnji gozd in predstavnica društva je skupaj z otroki ustvarjala. Posvetili smo se odnosu do narave in razmišljali smo o povezavi narave in umetnosti. Umetnost je bila ustvarjena v naravi z uporabo naravnega materiala. Nastala je zanimiva kreacija. 

       

Ker zaradi vremenskih vplivov oblika umetnosti ni obstojna, smo stvaritve fotografirali. Kasneje smo jih predstavili otrokom iz enote Palček in tudi njih navdušili nad to obliko umetnosti. Ustvarjanje kreacij je povezalo enoto Palček in dislocirano enoto Lom. 

             vzgojiteljica Elma Dolenc

 

MEDNARODNI DAN GOZDOV

Ob mednarodnem dnevu gozdov, je pomembno, da se zavedamo vrednosti gozdov in kako lahko ti čudoviti naravni habitati služijo kot odlično učno okolje. Igra in bivanje v gozdu nudita neprecenljive priložnosti za raziskovanje, učenje in razvoj otrok na mnogih področjih ter krepijo njihovo povezanost z naravo.

       

Ob mednarodnem dnevu gozdov smo se z otroki Rdeče in Mint igralnice podali v gozd, kjer so otroci prosto raziskovali naravni prostor in se ob tem posebnem dnevu poklonili gozdu ter vanj vnesli barvne trakove iz blaga.

vzgojiteljica Aleksandra Bohinc Lipovec

 

DOMIŠLJIJSKE ŽIVALI

Na prvi pomladni dan smo se skupaj s starši odpravili v gozd. V gozdu smo poiskali naravni material in iz njega izdelali domišljijske živali, neko novo vrsto, ki jo do sedaj še nismo videli. Prepustili smo se svoji domišljiji in kreativnosti. Živali smo tudi poimenovali. Srečanje smo zaključili z razstavo vseh ustvarjenih živali.     

                  

vzgojiteljica Barbara Bečan Soklič

 

ČAJ IZ TROBENTIC

V sklopu projekta KAJ SE SKRIVA NA TRAVNIKU smo se z otroki odpravili v bližnji gozd. Tu smo našli različne rože od vijolic, trobentic do zvončkov. Nekaj otrok je povedalo, da so že jedli trobentice, zato smo se odločili, da jih naberemo. Ko smo se vrnili v vrtec smo jih posušili in jih uporabili za čaj. Otrokom je bil zelo všeč, ugotovili pa smo, da je koristen tudi za naš imunski sistem.

 

vzgojiteljica Nika Preložnik

 

NI OVIR ZA BIVANJE NA PROSTEM               

Ali kdo pozna otroka, ki ne bi želel skakati po lužah? Otrok je presrečen, če lahko skače. Otrok ima potrebo po tem, da bi skakal po luži in tudi blatu, plezal po drevesih, izdeloval “potičke” iz peska itd. S tem, ko raziskuje svet okrog sebe, stimulira razvoj svojih kognitivnih sposobnosti. Vreme res ni razlog, zakaj ne bi šli z otrokom ven in uživali zunaj, kljub dežju ali mrazu.

V enoti Palček, skupini »Morski palček«, smo se v ta namen dobro pripravili. Starše sva prosili, da v vrtec prinesejo dežni komplet in škornje, katere bomo imeli na voljo kadarkoli. Na prošnjo so se pozitivno odzvali. Vsak dan, v vsakem vremenu se odpravimo ven. Tudi dež ni ovira za nas. Skakanje po lužah je najbolj zabavno. Največje veselje pa jim narediva, ko se jim pridruživa še midve. Držimo se reka: »Ni slabega vremena, je samo slaba oprema«.

                

                                              Otroci iz skupine »Morski palček« z vzgojiteljicama Ano Marijo Kuhelj in Klavdijo Borič

 

GOZDNI INŠTRUMENTI

V oddelku 1-2-leti smo spoznavali različne inštrumente. Izkazalo se je, da igranje nanje in poslušanje zvokov, ki jih inštrumenti oddajajo, otroke umiri in sprosti. Zato smo se odločili, da tudi v gozdu poiščemo različne naravne materiale s katerimi lahko oddajamo zvok. Že na poti v gozd smo prisluhnili raznim naravnim zvokom (šumenje vetra, ptičje petje, šumenje potoka). Otroci so tudi v gozdu hitro našli različen material s katerim so ustvarili zvok (udarjanje s palico ena ob drugo, udarjanje s kamni enega ob drugega, udarjanje s palicami ob deblo dreves). 

       

Tudi otroci, ki še ne hodijo so s plazenjem po suhem listju ustvarjali zanimiv zvok. Ob spremljavi zvokov, ki smo jih ustvarili sami smo prepevali različne otroške pesmi. Otroci so pri tem zelo uživali.

vzgojiteljica Ana Tadl

 

NARAVNO OGLEDALO

Deževni dnevi so poskrbeli za veliko luž. Na sprehodu smo hitro naleteli na prav posebno: »Poglej, srček je!« Vsi smo si ogledovali lužo in ugotavljali, da je res v obliki srca. Med tem pa so otroci prišli so nove ugotovitve: »Vidim se, kot ogledalo.«

   

Na poti smo našli veliko luž, opisovali njihovo obliko in se seveda v njih ogledovali. Otroci so sklenili, da svoj odsev bolje vidijo v večjih lužah, manjše pa lažje preskočijo.

vzgojiteljica Dragana Jevtić

BARVNI SNEG

Na nedeljski večer nas je presenetil sneg, ponedeljkovo jutro pa je že postreglo z dežjem. Ob prihodu smo na igrišču opazili nekaj malega snega. Hitro smo ga naložili v vedro in ga odnesli v igralnico. S temperami smo ga pobarvali in nastala je mavrična kepa snega. Spraševali smo se kako bi bilo, če sneg ne bi bil bele barve.

                             

Odgovori otrok: čudno bi bilo, rumen sneg ni dober, če bi bil zelen, se ne bi toliko videl, ker je trava zelena.

vzgojiteljica Rebeka Kelbič

MLADI KUHARJI

MLADI KUHARJI (Vera Albreht)

Cinca, canca, conca,                                    Cinca, canca, conca,
mi kuhamo brez lonca,                                 prinese naj Polonca
iz peska so potice,                                        z gredice čokolade
pojémo jih brez žlice.                                    za naše zobke mlade.

Cinca, canca, conca,                                   Cinca, canca, conca,
naš ogenj je od sonca,                                pozvoni kar brez zvonca,
pečenka je iz blata,                                     povabi na gostijo
iz travice solata.                                          kar vso tovarišijo.

                             

Po deževni noči smo se otroci skupine Kapljice z vzgojiteljicama odpravili v gozd, kjer so nas pričakale velike blatne luže. Igra v blatu je za otroke odličen način za raziskovanje narave, poleg tega pa s tem spodbujajo svojo domišljijo in razvijajo kreativnost. Med tem, ko so otroci v blatu kuhali kosilo s palicami, so se umazali, ampak nič zato, saj so se pri tem zelo zabavali.

vzgojiteljica Brigita Dobre

 

HRANLJIVI STORŽI

Pozimi v naravi primanjkuje hrane. Opazili smo drobne ptičke v naši okolici, ki so jo vneto iskali. Najprimernejša zimska hrana za ptice so semena, zato smo jim z otroki pripravili »hranljive storže«.

                                                   

Uporabili smo storže, jim odstranili nekaj lusk, da bodo ptice lažje dostopale do semen. Nato smo storže povaljali v mešanici semen in kokosovega masla. Storže smo odnesli na rob gozda in jih obesili na veje.

vzgojiteljica Barbara Bečan Soklič

                                                                                     

V GOZD Z MISIJO

Tokrat smo se v gozd odpravili z misijo – nabrati palice, ki ne bodo daljše od roke otroka. Že na poti smo srečali veliko odpadlega listja, ustavili smo se in razvili pogovor o njem. Otroke sva vprašali, kaj bi z odpadlim listjem lahko počeli in idej je bilo kar nekaj: trgali, mečkali, čarali, mahali levo in desno, mahali gor in dol, mahali v krogu in ga gledali, ko pada. Vse ideje smo preizkusili, se ob tem nasmejali in zabavali.

                                                                        

Otroci so se spomnili tudi na palice. Merili so jih ob svoji roki in tiste pravih dolžin smo vzeli s seboj. Naš zastavljen cilj smo uresničili, z upoštevanjem otrok in narave v danem trenutku pa smo dosegli še veliko več od pričakovanega. 

vzgojiteljica Dragana Jevtić